Ljubo zdravje Bog vam daj, pa še sveti Štefan kaj. Praznike vam zdaj voščimo, dosti sreče vam želimo. /staro voščilo/
V petek, 26. decembra smo se na godovni dan sv. Štefana, zavetnika vaške cerkve, zbrali pri zimskih shodni maši. Maševal je kaplan Tilen Kocjančič, bogoslužje pa so s petjem obogatili vaški pevci. Po maši so si lahko obiskovalci ogledali jaslice ter stalno zbirko sakralnih eksponatov.
Sledila je osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslov konj s štefanovim lučanje.
DRŽAVNI PRAZNIK, DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Zbrane je nagovoril župan, dr. Gregor Kovačič, ki se je v svojem govoru dotaknil plebiscita o samostojnosti, katerega se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev. Na vprašanje na glasovalnem lističu “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”, je pritrdilno odgovorilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita. “Ta praznik nas opominja tudi na odgovornost, ki izhaja iz naše svobode. Odgovornost do nas samih, do ljudi okoli nas, vrednot, ki nas povezujejo, ter prihodnjih generacij, pa tudi do okolja in narave.” Hkrati je društvu čestital za posebno priznanje, ki jim ga je podelila Turistična zveza Slovenije, za pomembno vlogo pri razvoju turizma, ohranjanju tradicije in spodbujanju prostovoljstva.
Kulturni program je povezovala Martina Petek Gojak. Na proslavi so sodelovali člani Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, pod taktirko Janje Konestabo so zapeli pevci Moškega pevskega zbora Dragotin Kette, Ženska pevska skupina Kalina in gostitelji, člani društva Alojz Mihelčič Harije. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli člani skupine Turn on Irish ter Janko Poklar (kitara). Na proslavi pa sta se predstavila tudi mlada nadobudna glasbenika Eva Zoja Gombač (kljunasta flavta) in Luka Boštjančič (harmonika).
BUH DEJ SRJĆO, ANO KRAVO RDJĆO, PAR VOLIĆU IN ŠE ANƏH PAR KONJIĆU…../STARA IZŠTEVANKA/
Sveti Štefan je v ljudskem izročilu znan kot zavetnik konj, konjarjev in kočijažev. Kot pravi Niko Kuret v delu Praznično leto Slovencev, naj bi sv. Štefan ukrotil divjega konja in je zato v očeh ljudstva postal zavetnik konjev.
V Harijah so tudi letos organizirali že tradicionalen blagoslov konj, vode, soli in kruha, ter predstavili štefanovo lučanje. Konjeniki, ki so se udeležili prireditve so v zahvalo prejeli spominsko kolajno, ter cvet, ki se ponaša s certifikatom Art&Craft Slovenija.
Društvo se skozi celo leto trudi ohranjati kulturno dediščino in stare običaje, kar uspešno vključuje v svoje prireditve. Tekom prireditve so predstavili star običaj štefanovega lučanja, ki simbolizira kamenjanje sv. Štefanja. Ponazarja tudi željo po rodovitnem letu – “tam kjer pade oves, tam bo več pridelka in sreče”.
Blagoslov vode, soli in kruha. Blagoslovljeno sol in vodo so v preteklosti potresali po poljih, danes pa jo v večini dobil le še živina skupaj s blagoslovljenim kruhom. Velikokrat se je blagoslovljeno sol spravilo in jo je živina dobila med letom ob bolezni. Sicer pa spravijo blagoslovljeno sol za domačo rabo in zdravilo ljudem. Tako jo stresejo nekoliko med drugo sol, da postane vsa sol pri hiši blagoslovljena.
Štefanovi kruhći so praznična jed narejena iz preprostih sestavin – moka, kvas, sol, voda. Lahko so potreseni s semeni, nadevani s sladkimi ali slanimi nadevi, ali čisto brez nadevov.
Konje in konjenike je predstavila Nataša Frank, dolgoletna povezovalka Štefanovega v Harijah. Na letošnjem blagoslovu se je predstavilo 17 konjarjev: Klavdija Škrlj iz Tominj, Nia Batista z Male Bukovice, Loti Matko s Pregarij, Andrej Škrlj z Dolnjega Zemona, Branko Hrvatin iz Sabonj, Gregor Hrvatin, Igor Hrvatin in Nuša Boštjančič (najmlajša vodnica konja) iz Harij, Rebeka Iskra iz Jablanice, Miha Frank z Binetom Ličanom iz Trnovega, Matjaž Urh z Zojo Urh in Luka Urh iz Tominj, Urška Peternelj z Brc, Sara Kogovšek iz Zarečja ter gosta iz Trnja Uroš Lipanje in njegova hčerka Lara ter Mitja Matko s Pregarij.
Društvo je letos izdalo 27. številko Harijskih novic – glasila, ki izhaja 1x letno in prinaša vesti o dogodkih in zgodbah iz vasi in okolice. Predstavlja pomembno izročilo za mlajše rodove, saj so v njem zbrane aktualne vsebine ter zgodbe iz preteklosti. Društvo se lahko pohvali, da je glasilo potovalo že na vse kontinente sveta.
